»Država je predstava v času, zgodba, ki se konča, a se ne začne.«

»Romi razmišljamo o svojem jeziku, razmišljamo o tem, kaj pomeni biti Rom, kaj pomeni spoštovati lastno preteklost in kako pomembno je, da se naš jezik prenaša naprej.«

»Zbori niso teoretske razprave, ampak besedo v pogovoru dobi občinstvo.«

»Njihov pogovor se kmalu spreobrne v še kako pomenljivo spraševanje o prihodnosti.«

»Predstave so zelo politične, v najširšem pomenu te besede, tako na ravni vsebine kot načina uprizarjanja.«

»Smo res zgolj skupek svojih spominov? Če je spomin osnova našega občutka sebstva, ali to pomeni, da brez spominov izgubimo svojo identiteto?«

»Pravijo, da bo Rom vedno Rom. To zame ni žaljivka. Sem pač Rom in na to sem ponosen.«

»Kako realna je predstava o 'boljših' časih?«

»Zato nas je zanimalo, kako smo ta stereotip prevajali v film.«